METANOIA za Mladi val
Z ustvarjalnostjo in motivacijo namesto s sankcijami v blagoslov
V letu 2006 so mladi znotraj mladinske skupine Life Teen v Ljubljani pripravili posebno ustvarjalno-ekološko akcijo »Iz prekletstva v blagoslov«, ki naj bi se v prihodnjem letu razširila še v druge kraje. Z njo želijo opozoriti na številne mlade na obrobju civilizacije, do katerih veselo oznanilo ni zares prišlo in svojo mladost preživljajo v omami. Akcija je del širšega projekta Metanoia, o katerem smo se pogovarjali z br. Tilnom Gregorjem Urtljem, idejnim vodjem projekta, ter s 17-letno Bojano Petkovič in 19-letnim Markom Weilgunyem, ki sta del ožje ekipe. Mlade, ki so že nekaj sto odvrženih steklenic alkohola s svojo ustvarjalnostjo spremenili v steklenice za blagoslovljeno vodo, ste lahko srečali tudi v Stični, kjer so šli s kamero skozi prizorišča in ugotovili, da je vse to prizadevanje res potrebno …
Kdaj vas je k akciji spodbudila prva »zavržena steklenička«?
br. Tilen: Začelo se je z mojim tekom ob Ljubljanici prvo leto prihoda v mesto. Tam na Plečnikovi »plaži« sem videl razne prizore mladih s steklenicami. Potem me je pretreslo še vprašanje dijakinje: »V našem razredu nas je samo še kakih osem, ki ne hodimo ob petkih in sobotah ven noret in pit. Ali smo sploh še normalne???« Na drugi strani pa so bile duhovne vaje Life Teen »Živi naglas« s temo spodbud Janeza Pavla II. mladim, s katerih so mladi prišli spremenjeni.
Bojana: Ja, to so bile najboljše duhovne vaje, kar sem jih doživela!
Tilen: Bila je spodbuda animatorjem, da je treba iz navdušenja nekaj narediti, da bi to geslo odmevalo v njihovem življenju. Takrat sem se lotil preučevanja načina dela po programu Life Teen, iz česar delam letos diplomsko nalogo. In nastala je ideja Metanoie. Končni cilj je mlade povabiti v krog, kjer razvijajo talente in se srečajo s Kristusom. Najprej pa je treba graditi skupnost, kjer so sprejeti – v župniji ali malih občestvih.
Bojana: Ker če mlade na »plaži« sprašuješ, zakaj to počnejo, ko niti ni tako zabavno, te vprašajo: »Kaj pa je bolj zabavno?« In lahko jih povabiš na mladinski večer, če obstaja …
Marko: Mi bi jim radi samo povedali, da druga možnost obstaja, odločiti pa se morajo sami …
Kaj sploh pomeni metanoia?
br. Tilen: Ta grška beseda se pojavlja v evangelijih in pomeni spremenjenje srca in misli, vsega življenja, spreobrnjenje. Sama metanoia je Božje delo, ni dovolj nekomu reči, spreobrni se; to se bo zgodilo, ko se osebno sreča s Kristusom, v našem primeru sredi žive mladinske skupine, v katero vstopi skozi vrata multimedijskega dogajanja.
In kaj vse vaša Metanoia obsega?
br. Tilen: Zaenkrat še nastaja … Je Zgodba neke stekleničke, je filmček »Iz prekletstva v blagoslov«, program za nekaj mladinskih večerov, gradivo za vstop v lokalno skupnost … Spomladi je Bojana posnela kratek film, imeli smo »PULZ večer« na »plaži«, zbirali in barvali smo stekleničke ter jih ponujali na stojnicah.
»Metanoio« bi radi na koncu dali iz rok v obliki zgoščenke s filmčki in programom za tri mesece skupinskega dela neke ekipe (župnijski mladinci, skavti ali študenti). Na pripravah se ekipa sprašuje, kje so vrstniki v okolici, kako priti do njih in kaj lahko zanje naredimo. Kristjani pri nas imamo za sabo več kot petdeset let življenja v zakristiji in težko gremo ven! Toda tudi papež Benedikt spodbuja: mladi, po vas lahko Kristus doseže vaše vrstnike, On računa na vas.
Razvijate torej program za delo po župnijah?
br. Tilen: Da, tam bi se soočili s položajem in problem predelali najprej v jedru. In potem naredili svoj načrt, kako iti do mladih na obrobju. Mi smo bili med njimi na »plaži« …
Bojana: Peli smo, se pogovarjali in nekateri so nas nejeverno opazovali in spraševali, če smo Jehove priče ali gremo na jogo, ker smo imeli s seboj blazine. In spotoma smo oznanjali, se pogovarjali z njimi, jih povabili …
Vaš film prikazuje dogodek s »plaže« ob Ljubljanici. Je posnet po resničnih dogodkih?
br. Tilen: Bojana je bila priča podobnemu prizoru, jaz sem si le okvirno predstavljal, v kakšen zaplet naj umestimo naše sporočilo. Film je »igrano-dokumentarni« – ne bomo pa razkrivali, kdo tam ni igral in kaj je bilo res.
Bojana: Prizor je iz osebne izkušnje mladih, kar je dober uvod v projekt. Film pokaže, da življenje ne teče samo na »plaži«, ampak jih pritegne k Jezusu, k drugim skupinam … Filmček smo pokazali na PULZ večeru in takrat posneli še tretji del, v katerem so v eni izmed skupin prali stekleničke s »plaže«, praskali etikete z njih, kar ima spet močno simboliko: znebiti se etiket, ki so nam jih drugi prilepili. Tretja skupina je barvala, četrta je pripravljala sporočila za zraven, morala pa bi biti še pogovorna skupina, ki bi iskala strategijo. Gre za simboliko, da spremenjene stekleničke – kot tudi mladi – lahko prinašajo blagoslov v slovenske družine.
br. Tilen: S stekleničko pride še zgibanka za blagoslov doma in družine.
Kaj pa »Zgodba neke stekleničke«?
br. Tilen: Predstavlja zgodbo nekega mladega človeka. Nestrpno pričakovanje doživetij, na zabavi se imaš »fajn«, potem se zjutraj zbudiš z glavobolom sredi izločkov in razbitin. Čista milost je, če takrat nekdo opazi tvojo notranjo vrednost in ti vrne dostojanstvo.
Tudi v Stični so mladi po filmu spraševali: »Kaj pa naj storim, če so vsi moji prijatelji zapiti, v družini se vse sesipa, moj oče je …, prijateljev brat se je obesil …« Bil je opis podeželske mladine z vsemi sodobnimi ranami in vprašanjem: »Kako naj preživimo? Ne vemo, kako dolgo bomo še zdržali!« Vsi že hodijo »v lajf«, tisti »dan potem« pa jih muči, ker vidijo, da nikamor ne pelje. So negotovi in ne vidijo, ali obstaja pot iz tega.
In kaj jim lahko odgovorimo?
br. Tilen: Pridite k mladinski skupini, dajmo to in to narediti, držite skupaj. Preventivno delo je pomembno; omogočiti mladim dobro preživljanje prostega časa in biti zraven. Sicer res kritiziramo neki način življenja, kar je najlaže. Ponavadi mlade to odbija, vendar jih je na pasti življenja treba opozoriti. Druga faza, ki je v pastorali dostikrat nismo sposobni, pa je vprašati: »Kaj pa tebe veseli, kaj bi v življenju rad naredil, ustvaril? Se mogoče vidiš v tem ali onem?« K tej drugi fazi me je spodbudilo projektno delo dijakov na Škofijski klasični gimnaziji, kjer se lotijo najrazličnejših stvari, in sem pomislil: vsakemu mlademu bi morali dati priložnost, da v kaki taki stvari odkrije svoje talente …
Del vašega projekta je torej spodbujanje projektnega in raziskovalnega dela mladih?
br. Tilen: Ja, in namen tega je, da bi iz različnih projektov in nalog nastala zaokrožena celota nekega mladinskega dogajanja. Da ne dela vsak zase. Nekateri marsikaj počnejo. Bojana je bila pravkar nagrajena za amaterski film. V programu pa imamo še spletne, radijske, virtualne projekte, ki čakajo izvajalce.
Bojana: Zame je film konjiček. Sem snemala tudi v Stični na terenu. Potem je prišel tja še Marko.
In kaj sta posnela?
Bojana: Dve zgodbi: na eni strani se v Stični mladi zabavajo na osrednjem prostoru, so veseli, slavijo Boga, na drugi strani pri trgovini in šoli pa ležijo po tleh in nekateri ne vejo zase. Vidiš nek obup. Tilen se je pogovarjal z njimi …
br. Tilen: Kar čakali so, da bi jih kdo opazil, se jim posvetil. Župnik jih je morda še spravil na avtobus, ampak ni šel z njimi. S sabo so imeli plastenke mešanic z žganimi pijačami. Bojana me je prišla iskat na delavnico, naj pustim vse in grem zraven. Vzel sem nekaj naših stekleničk in letakov in šel …
Bojana: In koliko jih je bilo! To niso bili trije, štirje mladi, ampak sto in več!
Zakaj pa so sploh prišli v Stično?
Marko: Sem že slišal med kolegi: »A ga gremo v Stično pit?« Ampak je čutiti nekaj drugega v tej njihovi ideji. Ker pit lahko gredo tudi kam drugam, ni jim treba ravno v Stično, kjer je deset tisoč »verskih fanatikov«. Ampak oni so tam, gledajo … in se bojijo. Čutiti je, da bi si želeli predvsem neke sprejetosti. Na obrobju pa iščejo in hitro dobijo potrditev svoje »normalnosti«; ta družba vsakogar sprejme, jih naredi sebi enake in odvisne, da sami potem sploh ne morejo več obstajati, je samo še MI, nič več JAZ. Metanoia pa daje možnost, da bi se prepoznal tudi v čem drugem …
Kako sta pa vidva postala del ekipe za Metanoio?
Bojana: Pritegnila me je filmska delavnica. Če pa hočeš posneti film, moraš raziskati ozadje, in tako sem začela ugotavljati, da nas je v razredu samo nekaj, ki ne kadimo in pijemo. Ko prideš v šolo, moraš paziti, da nisi že pri vhodu ožgan s čiki. Prej sem si rekla, saj to je normalno, sedaj pa vem, da res ni dobro. Treba bi bilo spremeniti mentaliteto …
Marko: Jaz sicer nisem pri Life Teenu, tale projekt me je pa pritegnil, ker se je dogajalo nekaj konkretnega. Iščemo najboljše rešitve, ko bomo dovolj utečeni, bomo to posredovali drugim. Naprej pa nas vleče ideja, da bi mladim ponudili nekaj drugačnega, krščanskega. To se mi zdi res dobra, plemenita želja …
Kje še potrebujete pomoč?
Bojana: Potrebujemo župnijske animatorje, pri projektih pa študente-diplomante, kakega menedžerja (smeh), talente, sponzorje …
br. Tilen: Želja je z ene strani pridobiti izkušene ljudi s posameznih področij, ki bi spremljali srednješolsko mladino. Vse skupaj bomo tudi vpisovali v Nefiks. Na spletni strani »LIFE azila« so teme za diplomske naloge (s področja teologije, pedagogike, sociologije, menedžmenta), ki bi se jih lahko samostojno lotili in s tem nekaj doprinesli mladinski pastorali. Pri projektnih nalogah za srednješolce pa je mišljeno, da jih razvijajo kot letne raziskovalne in projektne naloge na ŠKG.
Marko: Sam sem izkusil na gimnaziji: te projektne naloge so nekaj najboljšega, kar si lahko zamisliš. Je izjemna možnost, da nekaj, kar te zanima, narediš. Naučiš se več kot v mesecih sedenja v šoli, saj dobiš še praktične veščine.
Več o projektu Metanoia najdete na spletni strani lifeazil.weblog.vu, na www.lifeteen-si.com pa boste našli tudi omenjeni film.
Maja Božnar Orel in Mica Kovačič
Objavljeno v Družini, 26. novembra 2006, 12-13 in na spletni strani Družine
(http://www.lifeteen-si.com/prikaz.php?stran=METANOIAzaMladiVal)
Nazaj na začetno stran Projekt METANOIA.
Comments»
no comments yet - be the first?